Pisinipeskeri buti pedar jek tema: I telschunipeskeri kandidatkija/o telschunipeskero kandidato iste angle paschlarel, hot oj/hot ov pe use jek angli dimi tema ande latschi tschib taj ande latscho gondo le pisinipeha ar te dschuminel dschanel. Andar trin temtscha ar rodim schaj ol. O butjakero dauerinipe schtar ori hi.   

Matematik 1: "Zahlenmengen; Gleichungen und Ungleichungen; lineare Gleichungs- und Ungleichungssysteme; Vektoren; Matrizen; Determinanten; elementare Funktionen; Grundbegriffe der Differentialrechnung und Integralrechnung; Einführung in die Wahrscheinlichkeitsrechnung und Statistik". O telschunipe ande jek telschunipeskero keripe jeke pisinipeha taj jeke vakeripeha te kerel hi.

Dschivdi avre themeskeri tschib 2: Falati - te schunel - te genel, te vakerel taj te pisinel – palo europitiko referencakero angle dipe - kompetencakero dschanipe B2:

• dschanel o scheroskere koji kompleksi tekstscha use konkreti taj abstrakti temtscha te hajol;
• hajol ando ajgeni schpecijeli than te fochiskere diskusiji
• dschanel pe asaj schpontani taj igen latsche ar te dschuminel, hot jek normali vakeripe dajakere tschibtschakere meschterkijenca vaj dajakere tschibtschakere vakeraschtschenca poloke upre so duj riktscha kerdo schaj ol
• dschanel pe use jek bulho temakero schpektrum latsche taj detajlirti ar te dschuminel, jek terdschojipeskero punkto use jek aktujeli phutschajipe te phukal dschanel taj o latsche- taj nalatsche falati mindenfelitike schajiptschendar aun te del dschanel         
• prindscharipe taj andbescharipe la gramatikatar taj te o basisakero- taj upre bauninipeskero alaveskero bulharipe

  Telschunipeskere temtscha:

• Telschunkipe le schunipeskere- taj genipeskere hajojipeskere dschanipestar
• Prikbescharipe jeke na phare tekstostar andi korekti nimtschki tschib
• Pisinipe pedar jek koja

Telschunipeskeri metoda: andi pisimi taj andi vakerdi forma

Pedagogischi basisakere koji: Le falatoha „Pedagogischi basisakere koji“ iste o kandidatkiji taj kandidatscha sikan, hot on use temakere thana la pedagogikatar argumentativi ando pisinipe taj ando vakeripe ar te dschuminel dschanen. O temtschengere thana hi o basisakere koji taj phutschajipengere koji la pedagogikatar taj lakere falatendar, o upre parvaripeskero proceso, medijengero upre parvaripe taj institucijontscha le upre parvaripestar taj le sikadipestar. O telschunipe ande jek telschunipeskero keripe andi pisimi taj vakerdi forma (1 ora) te kerel hi.

Ar rodimo falato andar o schtudijum, savo kerdo te ol kamla. (2) Le ar rodime falatoske jek angle genipeskero telschunipe 3 ECTS-aungenipeskere punktendar andar o schtudijum, sar lo kerdo te ol kamla, ar rodim iste ol, save ando kurikulum le erschti vaj le dujte semesteriske le schtudijumistar angle dim ol. Le meschteriskere schtudijumiske sekundarschtufn butjakero sikadipe schaj te jek seminar ando falato 3 ECTS-aungenipeskere punktendar, savo ando kurikulum le erschti vaj dujte semesteristar le schtudijumistar angle dim ol, kher rodim ol.  Phendo ol, hot jek angle genipeskero telschunipe vaj le meschteriskere schtudijumiske sekundarschtufn butjakero sikadipe jek seminar andar o schtudijum, savo kerdo te ol kamla, ar te rodel hi. O ar rodimo falato use o use mukipe uso schtudijumiskero use mukipeskero telschunipe iste ar kerdo ol. Jek irinipe paloda jeke aunrodipeha la telschunipeskera kandidatkijatar/le telschunipeskere kandidatistar vaj uso irinipe le siklipeskere falatendar kerdo schaj ol.

Kurstscha la VHS-atar Burgenland laken tumen adaj.